#include <stdio.h>

/*
int f(int n) {
	if (n == 0) return 1;
	int vsota = 0;
	for (int k = 1; k <= n; k++) {
		vsota += f(k-1) * f(n-k);
	}
	printf("Ravno sem izracunal f(%d)\n", n);
	return vsota;
}
*/

// Problem je, da je stvar zelo počasna za n > 15
// To je zato, ker večkrat (prevečkrat) izračunamo iste
// vrednosti - delamo si dodatno delo po nepotrebnem

// Predelajmo funkcijo tako, da ne bo večkrat računala istih
// vrednosti

typedef long long ll;

ll izracunano[1000];
// Temu pravimo "memoizacija" - je ena od dveh komponent dinamičnega
// programiranja

ll f(int n) {
	// ne delamo še enkrat istega
	if (izracunano[n] != 0) return izracunano[n];
	
	if (n == 0) return 1;
	ll vsota = 0;
	for (int k = 1; k <= n; k++) {
		vsota += f(k-1) * f(n-k);
	}
	printf("Ravno sem izracunal f(%d)\n", n);
	
	// zabeležimo si rezultat, če ga bomo še kdaj potrebovali
	izracunano[n] = vsota;
	return vsota;
}

int main() {
	int n;
	scanf("%d", &n);
	printf("%lld\n", f(n));
	return 0;
}